svetlobne kupole

Predelava termoplastičnih umetnih stekel

Umetno steklo je izraz, ki se nanaša na plastično maso posebnega tipa. Lastnost, ki določa umetno steklo, je namreč svetlobna prepustnost. Ravno to določa kvaliteto plastičnih mas, ki so primerne za izdelavo steklenih površin. Plastične mase z dovolj visoko stopnjo prehajanja svetlobe so namreč precej redke, ali pa je njihova izdelava zahtevna in energijsko potratna. V letih, ko je bil razvoj novih polimernih materialov na vrhuncu, sta se uveljavila dva tipa umetnih stekel – polikarbonatna in akrilna stekla.

Akrilno steklo se je prvo začelo uporabljati kot nadomestek za navadno, mineralno steklo. Najpogosteje se uporablja različica PMMA – polimetil metakrilat. Akrilno steklo je bilo kot nalašč za izdelavo svetlobne kupole, ki so pokrivale pilotske kabine letal v 2. svetovni vojni. Znanje, potrebno za izdelavo teh kupol, se je uspešno preselilo v druge sfere industrije in tako je akrilno steklo kmalu postalo znan nadomestek navadnega stekla tudi na drugih področjih.

Še nekoliko boljši material pa je polikarbonat. Polikarbonatna stekla prvenstveno sestavlja material polikarbonat, ki spada v skupino termoplastičnih poliestrov. To je precej trden material, ki zlahka presega trdnost akrilnega stekla, zato se danes v industriji umetnega stekla uporablja največ. Je pa nekoliko dražje izdelave, zato ga v cenejših in manj kritičnih izdelkih še vedno raje nadomešča akrilno steklo.

Termoplastične lastnosti obeh tipov umetnih stekel predstavljajo izjemno pridobitev za industrijo. Izdelava surovih polizdelkov je namreč relativno enostavna, najbolj pa se pozna pri končnem oblikovanju izdelkov, kot so na primer svetlobne kupole. Termoplastična stekla se lahko preoblikuje v kalupih pod relativno nizko temperaturo, tako da je kakršno koli oblikovanje tudi energetsko učinkovito, vsaj v primerjavi z mineralno silikatnim steklom, ki ga poznamo že od prej. Po ohlajanju in strjevanju polikarbonat steklo obdrži prvotne lastnosti. Svetlobne kupole iz polikarbonata so ena najbolj pogostih oblik uporabe tega materiala v gradbeništvu.