Les je eden najstarejših materialov za gradnjo. Obilica gozdov v zmerno toplem podnebnem pasu je ljudem že od nekdaj omogočala preskrbo z velikimi količinami lesa. Zato so se zelo hitro naučili obdelovanja in gradnje bivališč z njim. Tako se je rodilo tesarstvo, ki velja za eno od najstarejših dejavnosti pri nas. Nekoč je ta pojem zajemal celotno paleto disciplin, ki se ukvarjajo z obdelavo lesa, danes pa pokriva malo ožje področje, in sicer pripravo ter postavitev lesenih konstrukcij. Lahko bi rekli tudi, da se tesarstvo ukvarja z obdelavo večjih, bolj masivnih kosov lesa, mizarstvo pa pokriva izdelavo pohištva, ki je bolj fino zasnovano in navadno zahteva nekoliko več pozornosti pri detajlih. Tudi tehnike obdelave lesa se pokrivajo le delno, veliko pa jih je tipičnih za le eno od obeh dejavnosti.
Tesarstvo danes zajema predvsem pripravo, razrez in postavitev lesenih nosilnih konstrukcij. To so lesena ostrešja, leseni nadstreški, lesene skeletne hiše, skednji, kozolci, vrtne ute in drugo. Velika večina tesarskega dela odpade na lesena ostrešja in nadstreške, ki so zelo primerni in tudi čedalje bolj priljubljeni kot mesta za parkiranje avtomobilov.
Razvoj lepljenega lesa je tudi v tesarstvu pomenil nekakšen preskok in privedel do novih načinov obdelave in uporabe stavbnega lesa. Lepljen les je kljub temu, da ni enoten, vseeno zelo trden, tako da se ga lahko brez slabe vesti uporablja tudi za nosilne tramove in druge elemente pri nadstreških in drugih lesenih konstrukcijah. Glavna prednost, ki jo v tem primeru izkazuje lepljen les, je njegova vizualna privlačnost. Ustrezno obdelani tramovi, ki jih sestavlja lepljen les, so namreč že sami po sebi zelo lepi, s površinsko obdelavo in zaščito z lakom pa dobimo izdelek, ki bo praktično nespremenjen kljuboval zobu časa še leta in leta. Taki tramovi s starostjo ne popokajo, zato ponujajo lepši vizualni izgled.